Novica

Lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza

Geodetska uprava RS (GURS) obvešča, da bo od septembra do konca leta 2018 na območju koroške, savinjske in podravske regije  (območje geodetskih pisarn Slovenj Gradec, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica ter delno tudi na robu tega območja – torej delno tudi na območju geodetskih pisarn Celje, Maribor, Domžale, Kranj, Žalec, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Ptuj)  v okviru Programa projektov eProstor potekal pregled obstoječih podatkov na terenu in terenska izmera podatkov (koordinat točk). Te meritve, ki bodo podlaga za izvedbo izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta, bodo izvajali predstavniki geodetskih podjetij, ki so bili za izvedbo naloge izbrani na javnem razpisu: LGB, Digidata, Geodetski zavod Celje, Monolit in Ljubljanski urbanistični zavod.

 

GURS, ki je zadolžen za vodenje evidence zemljiškega katastra, si v okviru svojih pristojnosti, rednih postopkov vzdrževanja in posebnih projektov prizadeva za izboljšanje kakovosti podatkov vseh nepremičninskih evidenc.

 

V okviru projekta eProstor, ki je financiran tudi s sredstvi EU, želi na področju zemljiškega katastra izboljšati grafične podatke – to je izboljšati pozicijsko natančnost katastrskega načrta.

 

Postopek natančne in dokončne določitve meje parcele je postopek ureditve meje s terensko izmero, ki se izvede na zahtevo lastnikov zemljišč. Tak postopek izboljša le pozicijsko natančnost posamičnih parcel. Za izboljšanje pozicijske natančnosti večjih območij oz. območja občine ali cele države je tak način dela finančno in kadrovsko prezahteven, zato je taka večja območja mogoče pozicijsko izboljšati z metoda dela, ki temelji na uporabi obstoječih podatkov že izvedenih geodetskih meritev v preteklosti in dodatni določitvi in izmeri točk na terenu, na osnovi katerih se lahko izvede premik, zasuk in izravnava podatkov katastrskega načrta tako, da se v največji možni meri odpravi zamik vsebine katastrskega načrta v primerjavi s drugimi prostorskimi podatki (na primer topografski načrt, aeroposnetki oz. ortofoto načrt). Omenjena metoda ne posega v lastninske pravice lastnikov. Prav tako z omenjeno metodo ne bodo odmerjeni objekti, ki še niso evidentirani v zemljiškem katastru (na primer stavbe in nove ali rekonstruirane ceste).

 

Podatki zemljiškega katastra, ki so bili v evidenco vpisani na podlagi postopkov na zahtevo lastnikov zemljišč (na primer v postopkih ureditve mej in parcelacij), se v okviru izvedbe projekta izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta ne bodo spreminjali.

 

Projekt se bo izvajal po celotni državi od marca 2018 do oktobra 2020

Celotni projekt izboljšave pozicijske natančnosti katastrskega načrta se bo izvajal v obdobju od marca 2018 do oktobra 2020. Pri tem se bodo terenske izmere izvajale zaokroženo po posamičnih območjih katastrskih občin. V prvi fazi se je izvajal od marca do junija 2018 na območju JV Slovenije, v drugi poleti 2018 - Litija, Sevnica, Krško, Brežice in Trbovlje; predvidena so še: jeseni 2018 - Slovenj Gradec, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica; v letu 2019 - Gornja Radgona, Ljutomer, Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Celje, Žalec, Logatec, Grosuplje, Ljubljana, Domžale, Ptuj in Maribor; v letu 2020 - Radovljica, Kranj, Škofja Loka, Tolmin, Idrija, Ajdovščina, Nova Gorica, Sežana, Postojna in Koper.

 

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je temeljna evidenca podatkov o zemljiščih, ki vsebuje opisne podatke o parcelah (na primer parcelna številka, površina, raba in boniteta) in grafično predstavitev – katastrski načrt, ki prikazuje obliko in medsebojno lego parcel.

 

Katastrski načrt

Obstoječ katastrski načrt je v veliki meri še iz obdobja nastavitve zemljiškega katastra. Zaradi tega dejstva in različnih postopkov vzdrževanja v preteklosti, lahko katastrski načrt ni odraz dejanskega stanja v naravi, kar najbolj nazorno opazimo, če katastrski načrt primerjamo z drugimi prostorskimi podatki, ki izkazujejo topografsko stanje v naravi (na primer topografski načrt, aeroposnetke oz. ortofoto načrt). Pri tem opazimo dve po vsebini povsem različni neusklajenosti: lokacijska neusklajenost, kjer so meje parcel zamaknjene glede na topografsko vsebino; neusklajenost vsebine katastrskega načrta (meje parcel in objektov) s stanjem v naravi (pomeni, da v katastrskem načrtu na primer niso vrisane v naravi zgrajene nove ali po obliki spremenjene ceste in podobno).

V projektu lokacijske izboljšave zemljiškokatastrskega prikaza bodo lahko v veliki meri odpravljena le neskladja iz naslova lokacijske neusklajenosti. Za odpravo pomanjkljivosti iz naslova neusklajenosti vsebine katastrskega načrta s stanjem v naravi pa bodo morali lastniki in upravljavci parcel poskrbeti sami tako, da bodo izvedli postopke ureditve mej s terensko odmero.